PredObjektivčkom.si

Sem Nina; hčerka, vnukinja, sestra, prijateljica in mama dvema sončkoma Alini in Alenu predvsem pa poročna in družinska fotografinja.
Fotografijo sem vzljubila že v osnovni šoli, ko sem pri multimedijskem krožku prvič spoznala delovanje fotoaparata. Resneje pa sem se s fotografijo začela ukvarjati leta 2008, ko sem namesto, da bi mami kupila darilo za rojstni dan kupila svoj prvi DSLR aparat.
Svoje znanje še vedno nadgrajujem. Dve leti sem delala v fotografskem studiju v Slovenski Bistrici, potem pa se odločila da želim svojo vizijo peljati naprej. Takrat sem si v majhni sobici prijateljevega stanovanja ustvarila svoj improviziran atelje. Najprej so k meni prihajali prijatelji, znanci - ko pa sem ugotovila, da je to to čemu želim posvetiti svoje nadaljne življenje, sem odprla podjetje in sedaj svojo fotografsko pot nadaljujem kot samostojna fotografinja.
Usmerila sem se v družinsko in poročno fotografijo, ki zavzema tako terensko kot tudi studijsko delo. Pokrivam poroke po vsej Sloveniji, krste, birme, obhajila, rojstne dneve, nosečniška in družinska fotografiranja, fotografiranja parov, izvajam tudi portretna fotografiranja v poslovne namene, pogosto pripravim kakšna tematska fotografiranja na temo velike noči, pusta, valentinovega dneva, božiča, ... ponujam pa tudi fotografiranja za dokumente. Pripravljam žalne fotografije in fotografiram pogrebe. Pri meni lahko preko spleta naročite razvijanje fotografij vseh formatov, pripravim pa tudi fotoknjige, platna in ostale foto tiskovine.
Značilnost mojega dela je predvsem v tem, da je to moj vsakdan in z veseljem rečem, da ne hodim v službo delat ampak uživat. Za fotoaparatom zaživim, tam sem srečna in vesela sem, da to začutijo tudi stranke. Z lahkoto lahko trdim, da sem najsrečnejši človek na svetu, saj sem svoj hobi uspela spremeniti v službo z katero preživljam svojo družino. časih mi pomagata tudi moja sončka, ki že veselo oponašata mamico, zlagata okvirje in albume na police, in predvsem atelje napolnita z otroško navihanostjo.
Moja prednost pred konkurenco je, da sem prilagodljiva - nimam delovnega časa temveč delam po naročilu - tako lahko k meni pridejo tudi takšni, ki imajo čas zgolj zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Ker se atelje nahaja v hiši z velikim dvoriščem, se lahko pohvalim tudi z brezplačnim parkiranjem. Prostora je dovolj, da na njem parkirate tudi traktor, tovornjak ali avtobus če je potrebno. S ponosom lahko povem, da je dostop do mojega ateljeja omogočen tudi invalidom, starostnikom ter mamicam z vozički, le naročiti se je potrebno pred prihodom na telefonsko številko 031 262 850.
Moj moto, in moto mojega ustvarjanja je “Z ljubeznijo do fotografije, torej z ljubeznijo do Vas!” In tega se tudi držim kajti ljubezen je moje vodilo tudi pri ustvarjanju spominov za svoje stranke. Ponosna sem, da so nekateri z menoj že od samega začetka in da ne samo, da jih ustvarjam spomine temveč spremljam kako rastejo njihovi otroci - to je čudovit občutek. Z kar nekaj strankami smo v vseh teh letih stkali ne le dobre poslovne odnose temveč smo tudi zasebno postali res dobri prijatelji.
Moje želje za prihodnost so, da moj atelje najde svoje mesto v srcih lokalnih (in tudi zunanjih) prebivalcev, da bi se stranke še naprej rada vračale k meni. Željo pa imamo tudi pri predajanju znanja drugim, saj sem mnenja, da če ni faušije je za vse dovolj dela, in da si ljudje moramo pomagati med seboj. Mene so veliko naučili drugi in jaz želim druge naučiti.
Sicer pa sem preprosta mlada mamica, leta 2019 preseljena iz mesta (Maribor) na vas, na Zgornjo Polskavo. Vedno sem se videla bolj v tem predmestnem, umirjenem in prijaznem okolju. Tukaj se počutim svobodno. Sem vztrajna, izredno trmasta in motivirana pri ustvarjanju. Vsega se lotim, rada imam nove izzive in ves čas strmim k višjim ciljem.
es svoj čas posvetim svojima sončkoma. Z njima tudi živim. Skupaj se igramo, radi hodimo na sprehode, opazujemo živali. Sta moja glavna motivacija v življenju, ki sta mi pomagala prebrodit težke čase ob ločitvi, takoj po porodu drugega otroka. Izredno pa sem hvaležna tudi svojim staršem, ki me podpirata v mojem delu in vedno priskočita na pomoč.
Prav toplo mi je pri srcu, ko vidim s kakšnim ponosom hči Alina pove, da je njena mami fotografinja in da “slika”. Dostikrat pa jo tudi zalotim, ko bratca Alena usmerja kako se mora nastavit, da ga bo pa zdaj ona slikala in mu govori: “Smej se, Lina slika”.
Na dolgo... to sem jaz... z dušo in srcem predana svojemu delu, ustvarjanju vaših večnih spominov.